Autor: Žiga Pavlovič

VRT P.T.I.C.H: Vizije hitrih preobrazb: dojemanje skozi potopitveno kinematsko hiperrealnost je VR instalacija Žige Pavloviča, ki raziskuje dimnik v Trbovljah kot prostor fizične napetosti, simbolične teže in senzoričnega spomina. Digitalno tehnologijo uporablja kot medij za utelešeno refleksijo, ki omogoča vsakomur, da ob dimniku doživi občutek velikosti, višine in spoštovanja, ne da bi se moral povzpeti nanj.

Delo združuje visoko ločljivostno 3D modeliranje pokrajine s posebej zasnovanim eksoskeletnim ogrodjem. Konstrukcija, izdelana iz lesa, vrvi in kovine, udeleženca rahlo dvigne od tal in posnema gibanje telesa v prostoru. Pri tem ne gre za igrifikacijo ali simulacijo; uporabnik na ta način dobi dovolj fizične povratne informacije, da se vživi v videno. Gibanje postane smiselno: počasno vzpenjanje, trenutek na robu in spust v prosti pad.

Poleg vida delo nagovarja tudi druge čute. Vonj smoga, veter, spremembe zračnega tlaka in zvok – vse to prispeva k večplastni izkušnji, ki izziva ravnovesje med nadzorom in predajo. Umetniško Pavlovič ne obravnava dimnika kot zamrznjenega spomenika, temveč kot nekaj, kar še vedno hrani energijo. Medtem ko je struktura v resničnem življenju nedostopna, ji VRT P.T.I.C.H. z interakcijo daje novo življenje. Ne rekonstruira preteklosti – prek gibanja, napetosti in senzorične prisotnosti na novo razmisli, kaj bi dimnik lahko pomenil danes.

Projekt opozarja tudi na širšo razpravo o digitalni dediščini. Kaj pomeni ohraniti nekaj, kamor ljudje ne morejo več vstopiti? In kako pripovedovati zgodbe o teh prostorih, ki so čustvene, ne le arhivske?

Navdihnjena z deli, kot je Tree (Milica Zec & Winslow Porter), ta instalacija temelji na ideji, da prisotnost – prava prisotnost – zahteva več kot le slušalke. Gre za to, da gledalcu ponudimo ravno toliko realnosti, da se v njem sproži nekaj globljega: spomin, strah, vznemirjenje, čudenje.